Komet Hale-Bopp in pregled njegove vidnosti iz Slovenije
Komet sta dne 23. julija 1995 odkrila Alan Hale ter neodvisno od njega Thomas Bopp (oba iz ZDA) v ozvezdju Strelca. Opisala sta ga kot meglicast objekt s središčno zgostitvijo ter sijem 10,5 magnitude. Alan Hale je poklicni astronom in izkušen opazovalec kometov medtem, ko ga je Thomas Bopp odkril po naključju, medtem ko je na lokalnem srečanju astronomov amaterjev opazoval kroglasto kopico M 70 v ozvezdju Strelca.

Odkritje tako svetlega kometa v času njegove opozicije s Soncem je velika redkost, zato je takoj pritegnilo pozornost poznavalcev kometov. Nekaj dni kasneje je Daniel Green iz CBAT na podlagi dotedanjih 57 opazovanj že objavil prve, seveda še zelo nezanesljive elemente tira ter efemeride za nekaj prihodnjih dni. Iz njih je bilo razvidno, da je bil komet ob odkritju oddaljen od Sonca kar 6,7 astronomske enote in torej še onkraj Jupitrovega tira. To je prvo vizualno odkritje kometa na tako veliki oddaljenosti od Sonca.

Iz splošne formule za računanje sija kometa dobimo za absolutni sij (m0)
m0 = m1 - 5 log R - 2,5n log r

Konstanta (n) se od kometa do kometa nekoliko razlikuje, pri novoodkritih objektih pa običajno vzamemo vrednost 4. Če vnesemo v formulo za R in r podatke iz efemerid, dobimo za m0 vrednost -1,6 magnitude. Za primerjavo povejmo, da je absolutni sij Halleyevega kometa 5,5 magnitude, na razdalji 6,7 astronomske enote pa bi bil njegov navidezni sij le okoli 18. magnitude.

Potem, ko je R. H. McNaught z Anglo-Avstralskega observatorija našel komet se na starem posnetku, narejenem 27. aprila 1993 s 50-centimetrsko Schmidtovo kamero (takrat je bil komet 13,1 astronomske enote oddaljen od Sonca in je imel sij 18. magnitude), je Brian Marsden lahko izračunal že dokaj natančne elemente tira. Najnovejši podatki o tiru, so objavljeni na teh straneh pri efemeridah. Iz njih je razvidno, da se giblje po zelo sploščeni elipsi z obhodno dobo okoli 3000 let. Dne 5. aprila 1996 se je približal Jupitru na vsega 0,75 astronomske enote, 22. marca 1997 pa Zemlji na 1,32 astronomske enote. V periheliju bo 31. marca 1997.

Čeprav najverjetneje ni prvič na poti k Soncu, pa gre nedvomno za razmeroma "svež" komet z velikim absolutnim sijem. Glede na to, da je vse od odkritja v konstantnem porastu je velika verjetnost, da bo dosegel ali morda celo presegel sij kometa Hyakutake. Čeprav je treba biti pri napovedih sija kometov previden, pa se nam morda obeta še en spektakularen komet.

Na teh straneh vam bomo v naslednjih mesecih sproti posredovali najnovejše podatke in slike, ki jih bomo posneli z observatorija na Črnem Vrhu.

Pregled vidnosti kometa iz naših krajev
Od aprila do novembra 1996
Komet se bo pomaknil v vzhodni del ozvezdja Strelca in bo viden sprva tik pred jutranjo zarjo, nato pa vedno prej. V začetku junija bo v ozvezdju Orla, nato se bo preko Ščita pomaknil v ozvezdje Kače, kjer bo konec julija v opoziciji s Soncem in bo viden vso noč. Tedaj naj bi imel navidezni sij približno 6. magnitude. Zatem se bo gibal proti severozahodu v ozvezdje Kačonosca, kjer bo do začetka novembra nizko nad zahodnim obzorjem. Njegov sij naj bi bil nekje med četrto in peto magnitudo.
December 1996
Komet ne bo viden, ker bo konec tega meseca v konjunkciji s Soncem.
Od januarja do maja 1997
Če bo tako svetel kot kažejo napovedi, bo januarja sprva viden v jutranji zarji, nato pa tudi na temnem nebu. Od Orla se bo hitro pomikal proti ozvezdju Laboda in naprej proti južnemu delu Andromede, kjer bo sredi meseca marca. Ves čas bo najbolje viden tik pred jutranjo zarjo. Ko bo ob koncu marca in v začetku aprila najsvetlejši, bo v vzhodnem delu ozvezdja Andromede in najbolje viden zvečer nizko nad severozahodnim obzorjem. Sredi noči bo za nekaj ur zašel pod severno obzorje, v zgodnjih jutranjih urah pa se bo ponovno pojavil nad severovzhodnim obzorjem. Ker bo Sonce tedaj južno od kometa, se bo njegov rep razprostiral proti severnemu delu neba in utegne biti viden vso noč. V drugi polovici aprila se bo pomikal skozi ozvezdje Perzeja proti Biku. Sprva bo se na temnem večernem nebu, nato pa bo navidezno vedno bliže Soncu. V začetku maja bo izginil v večerni zarji.

Prve dni junija 1997 bo Hale-Bopp v konjunkciji s Soncem, pomikal se bo proti južnemu nebu, zato ga iz naših krajev ne bomo več videli. Ne glede na napovedi o svetlosti in spektakularnosti kometa se nam torej ponuja lepa priložnost, da kar leto dni spremljamo njegovo pot po nasem Osončju.

Herman Mikuz, ICQ koordinator za Slovenijo
Home | Copyrights © 2002